Anamarija Stibilj Šajn

Ustvarjalna misel diplomirane slikarke Špele Cvetko nezaustavljivo in neomejeno potuje v stvarstvo. V njem odkriva posebne vibracije in spoznava, da je sam proces kreiranja v vsej polnosti prisoten prav v vesolju, da je to tista gonilna sila, ki mu daje svoj ritem, ga spreminja in preobraža. V kreativnosti stvarstva išče svoj izraz. In ga najde. V teh kozmičnih razsežnostih namreč biva tudi svet idej. Avtorica se mu približuje, vstopa vanj, ga odkriva in ga v svojem ustvarjalnem trenutku doživlja kot nekakšno razodetje. Zajemanje iz vira kreativnosti je dotik ideje, ki jo nato osebno nadgrajuje, ji daje svojo moč in njej lasten utrip. Zaznamuje jo z intimizmom simbolnih, filozofskih in metafizičnih aplikacij.

V slikah Špele Cvetko se nenehno prepletata materialna in duhovna dimenzija. Dogajanje zaznamuje neskončno število kombinacij kodnega zapisa vertikal in horizontal, v katerega je zajeta vsepojavnost. V tem sistemu pa je tudi zlato jedro. Je bistvo avtoričinih ustvarjalnih prizadevanj… Je svet idej, ki ni zaznamovan le s posebno barvo, ampak tudi z obliko. Krog je tista forma, ki ga pooseblja, je podoba in prispodoba popolnosti, idealnosti, enovitosti, je lik brez napak, nekakšen vir podatkov vsega, kar zmoremo, znamo in hočemo, je lepota najvišje estetske norme. Krog je praizvor idej, center vsemogočnosti, iz katerega prihaja manifestacija ustvarjalne resnice in se artikulira v svet pojavnosti. Je bistvo in vendar ga avtorica ne postavlja v središče svojih kompozicij. Odmakne ga nekoliko na rob slikovnega prizorišče, s čimer še stopnjuje enigmo svoje ustvarjalnosti.

Krožna forma biva v sistemu vertikal in horizontal, v katerem pride še bolj do izraza njena drugačnost. Da, kako drugačna je od kodnega zapisa, ki ga oblikujejo že stranice slikovnega ekrana in struktura platna ter se kot ustvarjalno stremljenje nadaljuje skozi slikarkin vizualizacijski proces. V takšnem prostoru krog še veličastneje in popolneje zasije ter se v vsej polnosti osmisli.

V posvečeno atmosfersko stanje zarežejo tudi suličaste silhuete in ga predramijo. To so forme, ki personificirajo individuume, ki potujejo skozi vsemirje, iz zavestnega v nadzavestno, se vračajo v izvor in ponovno na pot novih doživetij in spoznanj.

Slike Špele Cvetko premorejo tudi posebno površinsko razgibanost. Avtorica jo dosega s kolažnimi intervencijami različnih materialov (celo kosov bakra) kot tudi s samimi materializiranimi barvnimi nanosi, izkorišča pa tudi primarno strukturiranost slikarskega platna. Reliefnost daje njenim stvaritvam specifično likovno dimenzijo, v kateri tudi barve pridobijo nove vrednosti. Ko pa se čez slikovna polja sprehajajo prameni svetlobe, jih osvetljujejo pod različnimi koti, z različnimi vrednostmi ter vstopajo celo v drobne, skrivne kotičke, se pogled iz snovno konkretne površine odpre skozi tanka, barvno fluidna okenca v neskončno prostorsko iluzijo. V trepetavi povrhnjici slike zaživijo dodatne vsebine, se razkrivajo enigme novih zgodb, ki tihotno odmevajo v daljavi globine.

Barve so spreminjajoča se komponenta likovnega zapisa. Slikarka z njihovo sugestivno in simbolno močjo vselej oblikuje koloristično polne, monumentalne, energijsko močne podobe. Barve ji omogočajo opisovanje kvalitet, ki jih premorejo zemeljske stvari, so poezija fizično otipljivega, so nosilke zaznav, opažanj pa tudi čutenj. V njeni paleti ima posebno pomenljivost barva zlata, s katero objektivizira tisto, kar je najbolj dragoceno, kar je sveto. In to je svet idej.

Slike so le navidezna igra pestrega, abstraktno zasnovanega likovnega dogajanja, v katerem nastopajo posamezne forme, za katere sicer lahko najdemo vsebinsko podstat. V resnici pa so razkritja resnice ustvarjalnega procesa, so nenehen dialog med konstrukcijo in destrukcijo. Antagonizem je prisoten tudi med slikarkino erupcijo in njenim vzpostavljanjem pomirjajočega stanja. Nad slikovnim odrom namreč, kljub polnosti dogajanja, zaveje atmosfera miru. Zavlada posebno stanje, ki vabi gledalca, da se približa krožni formi, da začuti izvor, da zajame iz izvira, da spregleda in spozna spoznanje samo ter se za trenutek lahko z njim celo poistoveti.

Slike Špele Cvetko prinašajo tudi spoznanje, da se simbolizem, ta v preteklih obdobjih tako čislana umetnostna smer, na zavidljiv način nadaljuje v njenem opusu. Kako zmotno je bilo torej mišljenje, ki je simbolizem v začetku 20. stoletja označilo za zaviralno silo, ki moti in celo preprečuje razvoj abstraktne umetnosti. Tokrat se simbolizem dobesedno zliva v abstraktne kompozicije. Prav v njuni sinergiji se avtorica ustvarjalno sprehaja ter se vedno znova odpravlja na Potovanje od tod in nazaj.

Špela Cvetko potuje. Na tem likovnem potovanju nenehno raziskuje, se poglablja in plemeniti svoj likovni izraz in v najnovejših ustvarjalnih prizadevanjih pristaja v svetu čistih idej. Da, Pristajanja so nova etapa, novi kleni koraki na jasno začrtani slikarkini poti.

Collective Exhibition: Contemporary Art at its Best, 2007, Chelsea
 -by Aaron DeLand

''Delo Špele Cvetko predstavlja evolucijo, metamorfoze umetnikove zavesti v iskanju svojskega izraza. Zlitje abstrakcije in simbolizma v njenih delih dosega močan učinek, ki opazovalcu ne dopušča ravnodušja.

V delih iz cikla Popotovanje od tod in nazaj ( Returning Journey) se umetnica obrača k temi kreativnosti kot taki, k njenemu izvoru, upodobljenemu, kot zlato jedro.
Obrača se k neskončnim kombinacijam kodnega zapisa vertikale - horizontale in tke vsepojavno. Suličaste silhuete kot zareze v platno namigujejo na prehod, skozi katerega zavest za trenutek zdrsne v drug pozornost, v nek drugi svet.

Sila njenih abstraktnih del kar bije iz platna: barva in oblika dosegata moč ''neslišnega zvoka''; bistvo pomena se rojeva iz nasprotja. Ob pogledu na s simboliko prežeto slikarkino delo opazovalec začuti dano sporočilo, hkrati pa iz umetniškega dela, ki ga prebira, odkriva in dodaja lasten pogled, svojo vizijo... Na ta način nam slikarka dovoljuje, da njeno delo postane naše lastno.

'' ( izrez iz ocene objavljene ob otvoritvi razstave Špele Cvetko v newyorški likovni galeriji Agora, Collective Exhibition: Contemporary Art at its Best, 2007, Chelsea,Manhatan, NYC)''

"Many artists choose to employ abstraction as a tool for representing the immediacy of the soul. Slovenian artist, Spela Cvetko creates entrancing works that employ the circle as a catalyst for meditative repose in her audience. Her works possess a timeless quality and the distinct ability to inspire ideation through elemental symbols."

Mirko Juteršek, umetnostni zgodovinar in likovni kritik

Dimenzije sodobnega iluzionizma
Likovno razstavišče Ilirija-Vedrog
Ljubljana, Tržaška cesta
avgust-september 2007

V razstavišču-holu poslovne stavbe Ilirija-Vedrog, na Tržaški cesti v Ljubljani, prav vizavi razstavišču Knjižnice Prežihov Voranc, so tokrat na ogled novejša likovna dela mlade celjske akademsko šolane slikarke Špele Cvetko. Galerijska dejavnost Ilirije-Vedrog je bila nekoč v slovenskem likovnem življenju že pojem. Zdajšnja postavitev 14. slik Špele Cvetko prostorsko zmanjšano in osiromašeno razstavišče privlačno oživlja in tudi tokrat prepričuje , da dajejo galerijam dejansko vsebino lahko le dobre likovne stvaritve.
Z istim ciklusom slik, se je v začetku letošnjega leta zelo uspešno predstavila Špela Cvetko že v Združenih državah Amerike, v newyorški galeriji Agora (Chelsa). Oblikovno in vsebinsko enovite modernistične slike, večinoma nadpovprečne velikosti, naslikane v mešani tehniki, predstavljajo v bistvu nadaljevanje ter nadgrajevanje principov klasičnega raziskovalnega, še vedno aktualnega slikarstva 20. stoletja. Tudi sledove tradicije visokošolskega slikarskega študija zasledimo v zdajšnjem z energijo prežetem uresničevanjem slikarkine likovne vizije. To je mnogim skupen svet razmišljanja o lastnem in skupnem bivanju in čustvovanju, o skrivnostnem prostranstvu, o soncu in zemlji. Slikarka izraža to na simboličen način z geometrijsko urejenimi oblikami, v katerih prepoznavamo znake in simbole, ki si jih bolj ali manj podobno razlagamo. V mozaično sestavljeni masi barv, ki slikarsko pričarano iluzijo spreminja sliko v masiven objekt, dojemamo temna ozadja slik kot brezprostorje vesolja, odkrivamo planete z eksplozijami na njih, slutimo žarčenje in gibanje. Meglice so preoblikovane v ostre suličaste konice. Ostrino in strogost je zabrisana s kopičenjem in nizanjem likovnih elementov drug preko drugega. Mimo dekorativnosti, ki jo posreduje slikam urejenost kompozicij in sijaj barve, vidimo v slikah kot rečeno, slikarkino osebno sporočilo z iluzionističnimi podobami urejenosti sveta. S posodobljeno osebno občuteno fantastiko obogatene v bistvu ploskovite slike Špele Cvetko so tako sodobnemu pojmovanju umetnosti odgovarjajoči s časom povezani slikarski produkt. So plod slikarkine fantazije s sijajem, ki je oplemeniten s prevladujočimi temnimi, za slikarko značilnimi in prepoznavnimi, zamolklimi barvnimi toni nostalgije. V privlačnosti prikazanih slik, ki jih je mlada umetnica prepričljivo na simbolični ravni Približala tudi naravi z vključitvijo krajinske panorame, občutimo tako mir kot tudi gibanje !