Pod obleko stvarstva opažam ustvarjalnost kot gonilno silo nenehne preobrazbe, ki ničesar ne pusti obviseti v mrtvi točki . Te sile se močo zavedam tudi v sebi, kot sile, ki preobraža mene samo in znotraj mene kliče k dejavnosti, kreativnosti. Človekova eksistenca je v svojem bistvu ustvarjalna, tako kot obstoj nasploh. Pripadnost stvarstvu je samoumevna in nedvoumna, pa vendar eksistiram onkraj svojega jaza, globoko v duši.
Ustvarjalni proces† je gradnja v kateri se preobrazba in napredek dosegata z zaporednim menjavanjem konstrukcije in destrukcije. Znotraj obstaja osnovna ideja, tista koda, ki v burnem procesu podpira nastajanje, formiranje. Vizualno sem jo prikazala s povsod prisotno ponavljajočim zapisom vertikale in horizontale. Že podlaga slike in nitke platna, robovi okvirja in njihove linije potekajo v teh dveh smereh. Organskost, ki jo tvorita, je v nenehnem procesu preoblikovanja. Ker† je v jedru vsebit, hkratnost in ker je to tudi osnovna lastnost ustvarjalčevega regenerativnega† Jaza, mu to kot umetniku omogoča izvirnost, da se kaže v vsaki stvaritvi drugače, da v preobrazbenih fazah svojega razvoja oblikuje vedno nove podobe in nova področja resničnosti .
Posamezne lise, suličaste oblike se kažejo kot identitete, zavesti, ki vase zapisujejo zgodbo svojega† popotovanja OD TOD IN NAZAJ, bivajoče zdaj zunaj tega stvarstva, zdaj rojene v ta svet. So prehod, vrata med svetovi. Dve silhueti sta v prostor postavljeni nagonsko, iz potrebe, v vednost, da ''nihče ni sam''.

Špela Cvetko